V šolskem okolju so konflikti vsakodnevna realnost; od prepirov zaradi skupinskega dela, do občutka izključenosti ali tekmovalnosti – vsi ti trenutki so del odraščanja. S tem se učenci učijo sobivanja, sodelovanja in izražanja lastnih mnenj. Pomembno je, da šola ne ponudi le kazni za neprimerno vedenje, temveč tudi orodja za konstruktivno reševanje nesoglasij. Način, kako se učenci naučijo spoprijemati s konflikti, lahko močno vpliva na njihov osebnostni razvoj, saj jim pomaga oblikovati zdrave vrednote, komunikacijske veščine ter razvijanje empatije. V tem kontekstu se tako vse bolj uveljavlja pristop, ki spodbuja dialog, razumevanje in sodelovanje – vrstniška mediacija.
Vrstniška mediacija je proces, v katerem učenci prevzamejo vlogo mediatorjev in pomagajo svojim vrstnikom razrešiti spore na miren in spoštljiv način. Prednost vrstniških mediatorjev je v tem, da se učenci pogosto lažje odprejo vrstnikom kot odraslim. Vrstniški mediatorji razumejo njihove težave in skrbno poslušajo, kar ustvarja bolj sproščeno ter varno okolje za reševanje sporov. Ne gre za podaljšek discipline ali kaznovanja, temveč za spodbujanje kulturnega reševanja sporov znotraj šolske skupnosti. Vrstniška mediacija temelji na osnovnih načelih, kot so: prostovoljnost, zaupnost, nevtralnost in spoštljiv pogovor. Vse strani so enakovredno slišane in povabljene k oblikovanju rešitve, ki ni vsiljena, ampak skupno oblikovana.
Proces mediacije poteka v več fazah: od predstavitve pravil in uvoda, preko raziskovanja težave in izražanja čustev, do skupnega iskanja rešitve ter morebitnega pisnega dogovora. Poudarek je na aktivnem poslušanju, povzemanju izrečenega, uporabi 'jaz-sporočil' in oblikovanju okolja, kjer se učenci počutijo varno in razumljeno. V praksi se vrstniška mediacija uporablja predvsem pri manjših konfliktih, kot so: nesporazumi, izključevanja, manjši prepiri ali nesoglasja glede šolskih obveznosti. Pomembno je poudariti, da ni primerna za spore, ki vključujejo hujše oblike nasilja, ustrahovanja ali kršitev šolskih pravil. V takih primerih je treba vključiti strokovne službe.
Usposabljanje vrstniških mediatorjev poteka sistematično in vključuje tako teoretične vsebine kot praktične vaje, igranje vlog, analizo primerov in vodenje pogovorov. Mediatorji so običajno izbrani na podlagi prostovoljne prijave ali predloga učiteljev in svetovalnih delavcev. Pogoj je dovoljšna osebnostna zrelost, spoštovanje pravil in sposobnost ohranjanja zaupanja. Pomemben del mediacije je tudi refleksija in podpora, zato šole organizirajo mesečna srečanja mediatorjev, kjer ob podpori mentorja analizirajo primere in nadgrajujejo svoje veščine.
Pozitivni učinki vrstniške mediacije so številni in potrjeni v praksi doma ter po svetu. Mediantje – učenci v sporu – razvijajo veščine, kot so samorefleksija, empatija, aktivno poslušanje in odgovornost. Mediatorji pridobijo samozavest, izboljšajo komunikacijske spretnosti in se naučijo vodenja. Učitelji poročajo o zmanjšanju števila konfliktov, boljši klimi v razredu in večji pripravljenosti učencev za sodelovanje. Na ravni šole se mediacija pogosto povezuje tudi s širšimi vzgojnimi cilji: krepitvijo vrednot spoštovanja, solidarnosti, nenasilja in sodelovanja.
Na OŠ Šentvid v Ljubljani že dve leti uspešno izvajamo vrstniško mediacijo. V šolskem letu 2024/25 imamo usposobljenih 12 vrstniških mediatorjev pod vodstvom štirih mentoric - šolskih mediatork. Zaradi podpore vodstva šole, sodelovanja svetovalne službe, učiteljev in vključitve mediacije v šolski vzgojni načrt na naši šoli lahko uspešno izvajamo mediacijo. Pomembno je tudi sodelovanje s starši, ki morajo razumeti namen in koristi mediacije, da jo podprejo kot del vzgojne strategije.
Vrstniška mediacija je namreč mnogo več kot tehnika. Je orodje za krepitev družbenih in čustvenih kompetenc, za gradnjo bolj strpne šolske skupnosti in za pripravo mladih na izzive odraslega življenja. Ko učenci postanejo aktivni ustvarjalci miru, ne rešujejo le svojih težav, ampak oblikujejo temelje bolj vključujoče in povezane družbe.