Objavljeno v reviji ODVETNIK (122/JESEN 2025)
Društvo mediatorjev Slovenije je ob devetnajsti obletnici delovanja skupaj z Društvom mediatorjev Hrvaške 23. septembra 2025 v Ljubljani organiziralo konferenco, ki je bila posvečena mediaciji in njenemu razvoju. Dogodek je bil razdeljen na dve okrogli mizi in dve delavnici, udeležili pa so se ga številni strokovnjaki iz Slovenije in tujine, kar potrjuje, da mediacija postaja vse pomembnejši institut v našem prostoru.
Prvo okroglo mizo Obvezno mediacijsko srečanje — je čas dozorel? je vodila mag. Valerija Jelen Kosi in odprla razpravo o obvezni mediaciji oziroma obveznem prvem (informativnem) mediacijskem srečanju. Razpravljalci — mag. Gordana Ristin, dr. Srđan Šimac in Aleksander Jakobčič — so predstavili različne prakse iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Črne gore in Turčije. Vsem je bilo skupno spoznanje, da obvezno informativno mediacijsko srečanje lahko okrepi kulturo mediacije in poveča število zadev, ki se uspešno končajo s sklenitvijo dogovora. Pri tem pa je bistvenega pomena, da ga izvajajo strokovno usposobljeni mediatorji. Brez ustrezne kakovosti bi se namreč mediacija lahko spremenila v zgolj še eno (birokratsko) formalnost brez dejanskih pozitivnih učinkov.
Tudi med slušatelji okrogle mize je prevladalo prepričanje, da bi moralo biti vsaj prvo mediacijsko srečanje obvezno.
V nadaljevanju sta sledili dve delavnici, ki sta ju vodila izkušena mediatorja — dr. Srđan Šimac in Giulio Zanolla. Udeleženci smo pridobili dragocena praktična znanja, ki so uporabna tako za izkušene mediatorje kot za začetnike, pa tudi za vse druge udeležence mediacijskih postopkov, zlasti odvetnike.
V sklepnem delu konference smo se osredotočili na vlogo odvetnikov v mediaciji. Na okrogli mizi Odvetnik in mediacija — priložnost ali izziv za poklic?, ki jo je vodil Janez Starman, smo se razpravljalci — odvetniki Blažo Nedić, Petar Petrić, Andrej Razdrih in mag. Luka Vižintin — strinjali, da mediacija ne ogroža odvetniškega poklica, temveč ga dopolnjuje, česar se zaveda tudi vedno več odvetnikov. Kljub temu ugotavljamo, da je še vedno preveč odvetnikov premalo seznanjenih s strukturo mediacijskega postopka in pogajalskimi veščinami, zaradi česar mediacija v našem okolju še vedno ni tako uspešna, kot bi lahko bila. Zaradi tega bi bilo treba vložiti dodatne napore v izobraževanje odvetnikov, da bi jih opremili z znanji in veščinami, ki jim bodo v mediaciji in pogajanjih pomagali pri njihovem delu. Po prepričanju razpravlialcev bo tudi v luči tehnološkega razvoja, zlasti umetne inteligence, ki bo zagotovo spremenila odvetniški poklic, prav mediacija s poudarkom na komunikaciji, empatiji in drugih človeških veščinah ostala nenadomestljiva.
Konferenca je s kakovostnimi strokovnimi prispevki, živahnimi razpravami in priložnostjo za druženje potrdila, da mediacija postaja vse bolj pomembna tako v pravnem sistemu kot v gospodarskem okolju.