Konferenca: Mediacija – kje smo in kam gremo?
Besedilo v slovenščini in angleščini pripravil Aleksander Jakobčič
Ob devetnajsti obletnici delovanja Društva mediatorjev Slovenije (DMS) smo skupaj z Društvom mediatorjev Hrvaške (HUM) 23. 9. 2025 v Ljubljani organizirali konferenco, ki je naslovila trenutno stanje mediacije in izzive, s katerimi se srečuje.
Konferenca je bila razdeljena na dve okrogli mizi in dve delavnici. Prvo okroglo mizo je vodila mag. Valerija Jelen Kosi, ki je obravnavala vprašanje obvezne mediacije oziroma obveznega prvega (informativnega) srečanja. Na okrogli mizi so sodelovali še mag. Gordana Ristin, dr. Srdjan Šimac in Aleksander Jakobčič.
Mag. Ristin je izrazila podporo obveznemu prvemu sestanku, na katerem se stranke vsaj seznanijo s postopkom mediacije, a le pod pogojem, da to izvajajo strokovno usposobljeni mediatorji in da se postopek ne prelevi v birokratsko formalnost. V nasprotnem primeru bi to lahko pomenilo konec mediacije v Sloveniji, zato je pomembno, da se sprememb lotimo pravilno in preudarno – a spremembe so potrebne. Dr. Šimac je predstavil prakso na Hrvaškem, kjer trenutno nastajajo mediacijski centri, ki bodo ponujali mediacijo, in prav tako poudaril svojo podporo obveznemu prvemu srečanju. Udeleženci okrogle mize so izpostavili tudi relevantne statistične podatke iz Italije in Turčije.
Leta 2012 je Turčija uvedla postopek prostovoljne mediacije, ki mu je leta 2018 sledila uvedba obvezne mediacije. Praksa mediacije v turški jurisdikciji se hitro širi: število mediatorjev hitro narašča, spori, ki sodijo v okvir obvezne mediacije, pa so pogosti. Sprejetje sedmega sodnega paketa leta 2023 je prineslo pomembne spremembe pri izvajanju obvezne mediacije. Čeprav ima turška družba močno nagnjenost k reševanju sporov prek sodnih postopkov, je kultura pogajanj od uvedbe obvezne mediacije postala razširjena.
Italijansko pravo sledi tako imenovanemu modelu mediacije z možnostjo izstopa (opt-out) (Zakonodajni odlok št. 28/2010, glej Posledice stroškov ob zavrnitvi mediacije). Z drugimi besedami: za določene kategorije sporov morajo stranke obvezno opraviti mediacijsko srečanje, po katerem se lahko brez negativnih posledic odločijo za izstop iz mediacijskega postopka in začnejo sodni postopek. Reforma iz leta 2024 k Zakonodajnemu odloku št. 28/2010 uvaja jasnejša pravila glede mediacije v Italiji. Razlikuje med telematsko mediacijo, ki zahteva popolno digitalizacijo s soglasjem vseh strank in preverjanjem s strani mediatorja, ter mediacijo na daljavo, kjer se lahko stranke udeležijo preko videopovezave, vendar morajo dokumente podpisati v fizični obliki, če ne uporabijo digitalnih podpisov.
Pooblastilo za sodelovanje na mediacijskih srečanjih je zdaj enostavnejše: zadostuje neoverjen podpis, razen za sporazume, ki zahtevajo vpis po 2643. členu Civilnega zakonika, kjer je še
vedno potrebna uradna overitev. Običajno trajanje mediacije se je podaljšalo s treh na šest mesecev, z možnostjo trimesečnih podaljšanj na podlagi pisnega dogovora. Roki se ne prekinejo med sodnimi počitnicami, pri sodno odrejeni mediaciji pa je dovoljen le en trimesečni podaljšek. Sodniki lahko zdaj napotijo stranke v mediacijo do zadnje obravnave, ne le do zaključnih navedb. Če vse stranke niso zastopane po odvetnikih, mora biti sporazum potrjen pri predsedniku sodišča, kjer ima sedež mediacijski organ. Nova pravila o trajanju veljajo retroaktivno za postopke, ki so še trajali 25. januarja 2025, druge spremembe pa le za postopke, začete po tem datumu. Reforma na splošno poenostavlja postopke, krepi digitalizacijo in povečuje prilagodljivost mediacije, hkrati pa ohranja pravna jamstva.
Jakobčič se je osredotočil predvsem na gospodarske spore in na vprašanje, kaj bi obvezno prvo mediacijsko srečanje pomenilo za takšne spore. Sprva je poudaril, da gospodarstvo kot pojem obsega zelo različne gospodarske organizacije. Izpostavil je mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ki predstavljajo več kot 99 % vseh podjetij v Sloveniji in ustvarjajo približno dve tretjini delovnih mest. Na drugi strani pa so velike korporacije in koncerni – pomembni zaradi kapitalske moči, inovacijskih kapacitet in globalne povezanosti, a hkrati pogosto izpostavljeni kompleksnim pravnim in organizacijskim izzivom. MSP imajo navadno enostavnejšo strukturo, vendar so zaradi omejenih virov bolj ranljiva za konflikte, ki se nanašajo na lastništvo, partnerstva, zaposlene ali dobavitelje.
V Sloveniji je pojem gospodarski pravni spor (tudi gospodarski spor) natančno urejen v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) vendar je bolj izpostavil praktični pomen gospodarskih sporov. V nadaljevanju se je Jakobčič osredotočil predvsem na MSP in poudaril, da organizacijska teorija MSP kaže, da so zanje značilne ploske (ravne) hierarhije, neposredno vodenje lastnika ter omejeni kadrovski in finančni viri. Ključne prednosti predstavljata večja fleksibilnost in hitrejše odločanje. Ključni izzivi pa so predvsem večja osebna vpletenost, možnost konfliktov med družinskimi člani, partnerji in zaposlenimi. Vodenje MSP zato zahteva kombinacijo klasičnih menedžerskih funkcij (planiranje, organiziranje, vodenje, kontrola) ter mehkih veščin: komunikacije, pogajanj, obvladovanja konfliktov.
Izpostavil je tudi izreden pomen pogodb pri upravljanju sporov, saj so v sodobnem poslovanju pogodbe temelj poslovnih razmerij. Ekonomisti (npr. Coase, Williamson) poudarjajo, da pogodbe zmanjšujejo transakcijske stroške in zagotavljajo predvidljivost. A vsaka pogodba je rezultat pogajanj, ki niso zgolj pravno-formalni, temveč tudi sociološki in ekonomski proces. Če pogajanja ne zajamejo vseh interesov, lahko pogodba postane vir sporov – pogosto zaradi nejasnih določil, različnih interpretacij ali spremenjenih okoliščin. Obvezno prvo srečanje bi za podjetja pomenilo znižanje stroškov in boljše upravljanje časa, kar je še posebej pomembno za MSP, kjer sodni postopki pogosto pomenijo likvidnostno tveganje. Prav tako bi omogočilo ohranitev poslovnih odnosov: v majhnih trgih, kot je slovenski, so poslovni partnerji pogosto hkrati konkurenti in sodelavci. Mediacija omogoča nadaljevanje sodelovanja po sporu. Po drugi strani pa bi ta dodatna faza za podjetja, ki želijo hitro sodno odločbo, sprva lahko delovala kot
odlašanje. Ključna je tudi kakovost mediatorjev: če ni zagotovljena visoka strokovnost in razumevanje gospodarskega prava ter poslovnih praks, mediacija ne doseže cilja.
Kulturni vidik je prav tako pomemben: podjetja, vajena »zmagovalne« logike pogajanj, bi morala sprejeti paradigmo sodelovanja. Gospodarstvo je motor razvoja, a motor deluje gladko le, če so konflikti obvladovani. Obvezna mediacija bi podjetjem ponudila varovalko – priložnost, da spor rešijo hitreje, ceneje in z večjo možnostjo ohranitve sodelovanja. Če bo pravilno izvedena – z usposobljenimi mediatorji in ustrezno podporo – lahko postane strateška prednost slovenskega gospodarstva. Na koncu je Jakobčič še poudaril, da tudi sodstvo sodi med postopke mirnega reševanja konfliktov in da to poslanstvo sodišča prepogosto pozabljamo.
Po koncu okrogle mize je bilo ugotovljeno, da med poslušalci prevladuje prepričanje, da mora biti vsaj prvo mediacijsko srečanje obvezno.
Popoldanski del konference je bil posvečen delavnicam, ki sta jih vodila dr. Srdjan Šimac in Giulio Zanolla.
Dr. Šimac je vodil delavnico z naslovom »Zaupanje kot temelj uspešne mediacije: Spretnosti, ki naredijo razliko«. Na delavnici je bilo večkrat poudarjeno, da brez zaupanja ni mogoče vzpostaviti odprte komunikacije, pripravljenosti na sodelovanje ali oblikovati trajnostnega dogovora. Udeleženci so raziskovali, kako ključno vlogo ima mediator pri ustvarjanju varnega prostora, v katerem se stranke počutijo slišane, spoštovane in pripravljene iskreno izraziti svoja stališča.
Program je bil zasnovan interaktivno in je združeval kratke vsebinske uvode ter razprave. Poseben poudarek je bil na veščinah, ki jih mediator potrebuje, da pridobi in ohrani zaupanje tudi v okoliščinah, kjer prevladujejo močna čustva in globoko zakoreninjena nesoglasja. Udeleženci so skozi analizo zahtevnih situacij spoznavali, kako subtilne komunikacijske spretnosti, dosledna nevtralnost in empatičen pristop pogosto naredijo razliko med zastojem in možnostjo dogovora. V razpravi so izpostavili tudi »majhne skrivnosti« uspešnih mediatorjev – drobne, a pomembne sestavine njihove prakse, kot so način postavljanja vprašanj, skrbno uravnotežen stik z obema stranema ter občutek za pravo mero časa, ki ga posamezni procesi zahtevajo.
Delavnica je pritegnila tako izkušene mediatorke in mediatorje, ki so želeli poglobiti in reflektirati svojo prakso, kot tudi začetnike ter posameznike, ki se šele sprašujejo, ali bi mediacija lahko postala njihov poklic. V sklepnem delu je več udeležencev poudarilo, da so s pridobljenimi spoznanji bolje opremljeni za delo v situacijah, kjer je zaupanje krhko, hkrati pa so se okrepila njihova zavedanja o lastni vlogi in odgovornosti v mediacijskem procesu. Delavnica je tako prispevala k strokovni rasti udeležencev in hkrati pokazala, kako pomembno je, da mediatorji stalno negujejo in razvijajo sposobnost gradnje zaupanja – saj je prav to temelj vsake uspešne mediacije.
Giulio Zanolla je vodil delavnico z naslovom »Miselnost mediatorja« (Mediator's mindset). Delavnica je bila posvečena vprašanju, kako se mediatorji lahko učinkovito odzovejo na nepričakovane izzive v procesu mediacije. Udeleženci so se ukvarjali z vprašanjem, kako ohraniti največjo učinkovitost tudi takrat, ko se pojavijo okoliščine, ki močno odstopajo od načrtovanega poteka in ustvarijo občutek, da se celoten proces ruši.
Osrednji poudarek je bil na temeljih učinkovitega mediacijskega razmišljanja ter na načinih vodenja mediacije v izjemno zahtevnih situacijah. Program je bil zasnovan kot interaktivna razprava, ki je vključevala analizo resničnih študij primerov, izmenjavo izkušenj in skupinsko refleksijo. Udeleženci so se tako seznanili z različnimi strategijami, ki presegajo zgolj obvladovanje tehnik za premagovanje zastojev. Posebej je bilo izpostavljeno, da je za uspeh v takšnih okoliščinah ključna ne le tehnična spretnost, temveč predvsem sposobnost mediatorja, da razume in uporabi temeljna načela mediacije kot orientacijske točke.
Udeleženci so raziskovali, kako lahko načela nevtralnosti, transparentnosti in aktivnega poslušanja služijo kot vodila pri navigaciji skozi nepričakovane preobrate, ki pogosto povzročijo napetosti ali celo ogrožajo nadaljevanje postopka. Delavnica je bila namenjena predvsem izkušenim mediatorkam in mediatorjem, ki so želeli poglobiti svojo prakso in se pripraviti na situacije, v katerih tradicionalne veščine morda ne zadoščajo. V sklepnem delu so udeleženci izpostavili, da so pridobili nove vpoglede v to, kako ostati osredotočen, miren in učinkovit tudi ob nepričakovanih zapletih ter kako v takšnih trenutkih ohraniti prostor zaupanja in možnosti za dogovor. S tem je delavnica pomembno prispevala k razvoju naprednih kompetenc, ki mediatorjem omogočajo, da se z večjo samozavestjo in prožnostjo spopadajo z nepredvidljivimi izzivi mediacije.
Zadnji del konference je bil posvečen vlogi odvetnikov v mediaciji in je posledično potekal v duhu dinamične in mestoma hudomušne razprave, ki je sicer izredno strokovno diskusijo popestrila ter tako ponudila poslušalcem zanimiv in energičen zaključek konference. Okroglo mizo »Odvetniki in mediacija – priložnost ali izziv za poklic?« je vodil izkušeni Janez Starman. Na njej so sodelovali tudi mag. Luka Vižintin, Blažo Nedić, LL.M, Petar Petrić in Andrej Razdrih.
Okroglo mizo je začel mag. Vižintin, ki se je vprašanja lotil sistematično in konceptualno razdelil odnos odvetnikov do mediacije na tri skupine. Prva skupina mediacijo zelo dobro pozna, je mediaciji naklonjena in si prizadeva, da bi spore strank reševala z mediacijo, kjer je to mogoče. Takšni odvetniki so veliki zavezniki mirnega reševanja sporov. Drugo skupino predstavljajo odvetniki, ki so »nevtralni«. Mediacije ne poznajo dobro, a prav tako niso njeni nasprotniki – predstavljajo pa verjetno največjo skupino, ki bi jo morali nagovoriti pri promociji mediacije. V tretjo skupino sodijo odvetniki, ki so proti mediaciji in jo morda vidijo celo kot grožnjo. Vižintin je svoje poglede ponazoril s primeri iz lastne prakse, pri čemer strogo sledi odvetniški etiki in poslanstvu poklica, ki je v jedru posvečen pomoči ljudem – česar si ne smemo
dovoliti pozabiti. Nedić je delil bogate odvetniške in predvsem mediacijske izkušnje, tako mednarodne kot iz Srbije. Poudaril je pomen postopkov mirnega reševanja sporov tudi v odvetniškem poklicu ter izpostavil prihodnji razvoj stroke in vlogo mediacije v njej. Izpostavil je tudi pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave izkušenj kot bodoče gonilo razvoja odvetniškega poklica in mediacij.
Petrić je predstavil svoje izkušnje na Hrvaškem in poudaril vlogo umetne inteligence (UI) pri razvoju tako odvetniškega kot mediatorskega poklica. UI lahko prinese številne prednosti, a tudi veliko izzivov. Velik del odvetniškega dela bo verjetno prevzela in olajšala UI, a tako imenovane mehke veščine bodo ostale v domeni odvetniškega poklica. Prav tu ima mediacija izredno pomembno vlogo, saj vključuje nabor veščin upravljanja konfliktov in komunikacije, ki jih UI ne bo mogla prevzeti.
Razdrih je delil svoje bogate izkušnje tako iz odvetništva kot tudi mediacije in poudaril izjemen pomen mediacije pri opravljanju odvetniškega poklica. Glede UI je izpostavil pesimistični vidik, da bo UI prevzela toliko nalog odvetnikov, da bi to lahko ogrozilo sam poklic. Kljub temu je zaključil v svojem tradicionalnem, pozitivnem slogu in poudaril, da UI nekaterih veščin ne more prevzeti (tudi veščin mediatorja), prav v tem pa vidi prihodnost odvetniškega poklica. UI naj olajša bolj suhoparna dela odvetniškega poklica, a ohrani bolj dinamična kot sta na primer upravljanje sporov in komunikacija.
Konferenca je bila dobro obiskana, saj so poslušalci prišli iz širše regije in iz različnih poklicnih okolij. Utrip konference se pogosto meri med odmori in pogostitvami in – sodeč po smehu ter živahnih razpravah – je bila konferenca DMS in HUM izredno uspešna. Združili smo strokovnost, prijetno druženje ter povezovanje in stkali nove vezi med mediatorsko skupnostjo.
Hvaležnost gre prostovoljcem DMS, ki so pomagali pri organizaciji, še posebej študentom Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Fakulteta nam je omogočila uporabo prostorov in s tem ponovno dokazala, da aktivno podpira povezovanje stroke, izobraževanja in družbeno koristnih dejavnosti.
Conference: Mediation – Where Are We and Where Are We Heading?
Text in Slovenian and English prepared by Aleksander Jakobčič
On the nineteenth anniversary of the establishment of the Slovenian Association of Mediators (DMS), together with the Croatian Association of Mediators (HUM), we organized a conference on September 23, 2025, in Ljubljana, addressing the current state of mediation and the challenges it faces.
The conference was structured into two round tables and two workshops. The first round table, chaired by Mag. Valerija Jelen Kosi, focused on the topic of mandatory mediation or the mandatory first (informational) meeting. Other participants included Mag. Gordana Ristin, Dr. Srdjan Šimac, and Aleksander Jakobčič.
Mag. Ristin expressed support for the mandatory initial meeting, where parties at least become familiar with the mediation process, provided that it is conducted by professionally qualified mediators and does not become a bureaucratic formality. Otherwise, this could jeopardize mediation in Slovenia, highlighting the importance of implementing changes carefully and prudently—though reforms are indeed necessary. Dr. Šimac presented practices in Croatia, where mediation centers are currently being established, and likewise emphasized his support for the mandatory first meeting. Participants at the round table also highlighted relevant statistical data from Italy and Turkey.
In 2012, Turkey introduced voluntary mediation, followed in 2018 by mandatory mediation. The practice of mediation in the Turkish jurisdiction is rapidly expanding: the number of mediators is growing quickly, and cases subject to mandatory mediation are frequent. The adoption of the Seventh Judicial Package in 2023 brought significant changes to the implementation of mandatory mediation. Although Turkish society traditionally favors resolving disputes through courts, the culture of negotiation has become increasingly widespread since the introduction of mandatory mediation.
Italian law follows a so-called opt-out mediation model (Legislative Decree No. 28/2010, see Consequences of Costs in Case of Refusal of Mediation). In other words, for certain categories of disputes, parties must attend a mandatory mediation meeting, after which they may opt out of the mediation process without negative consequences and proceed with court proceedings. The 2024 reform to Legislative Decree No. 28/2010 introduces clearer rules regarding mediation in Italy. It distinguishes between telematic mediation, which requires full digitalization with the consent of all parties and verification by the mediator, and remote
mediation, where parties may participate via video connection but must sign documents physically if digital signatures are not used.
The authorization for participation in mediation sessions has been simplified: a non-certified signature is now sufficient, except for agreements requiring registration under Article 2643 of the Civil Code, which still require official certification. The usual duration of mediation has been extended from three to six months, with the possibility of three-month extensions by written agreement. Deadlines are not suspended during court recesses, while court-ordered mediation allows only one three-month extension. Judges may now refer parties to mediation until the final hearing, not only until the conclusion of final pleadings. If not all parties are represented by lawyers, the agreement must be confirmed by the president of the court where the mediation body is located. The new duration rules apply retroactively to cases pending as of January 25, 2025; other changes apply only to cases initiated after that date. Overall, the reform simplifies procedures, enhances digitalization, and increases flexibility in mediation, while preserving legal safeguards.
Jakobčič focused primarily on commercial disputes and what a mandatory initial mediation meeting would mean for such cases. He first emphasized that the economy encompasses a wide variety of business organizations, highlighting micro, small, and medium-sized enterprises (SMEs), which account for more than 99% of all companies in Slovenia and create roughly two-thirds of jobs. On the other hand, large corporations and conglomerates are important for their capital strength, innovation capacity, and global connectivity, yet they often face complex legal and organizational challenges. SMEs typically have simpler structures but are more vulnerable to disputes related to ownership, partnerships, employees, or suppliers.
In Slovenia, the concept of a commercial legal dispute is precisely regulated under the Code of Civil Procedure (ZPP), but Jakobčič emphasized the practical significance of commercial disputes. He focused especially on SMEs, noting that organizational theory shows these businesses typically have flat hierarchies, direct owner management, and limited personnel and financial resources. Key advantages include greater flexibility and faster decision-making, while main challenges are heightened personal involvement and potential conflicts among family members, partners, and employees. Managing SMEs therefore requires a combination of classical managerial functions (planning, organizing, leading, control) and soft skills: communication, negotiation, and conflict management.
He also highlighted the crucial role of contracts in dispute management, as they form the foundation of modern business relationships. Economists (e.g., Coase, Williamson) emphasize that contracts reduce transaction costs and provide predictability. Every contract results from negotiations, which are not only legal-formal but also sociological and economic processes. If negotiations fail to capture all interests, the contract can become a source of disputes—often due to unclear provisions, differing interpretations, or changed circumstances.
A mandatory first meeting would reduce costs and improve time management for companies, especially SMEs, where court proceedings can pose liquidity risks. It would also facilitate the preservation of business relationships: in small markets like Slovenia, business partners are often simultaneously competitors and collaborators. Mediation allows continued cooperation after a dispute. On the other hand, for companies seeking a quick court decision, this additional phase might initially be perceived as delaying. The quality of mediators is crucial: without high professional standards and an understanding of commercial law and business practices, mediation cannot achieve its objectives.
The cultural aspect is also important: companies accustomed to a “win-lose” negotiation approach would need to adopt a collaborative paradigm. The economy drives development, but it functions smoothly only if conflicts are managed. Properly implemented mandatory mediation could offer companies a safeguard—a chance to resolve disputes more quickly, cost-effectively, and with a higher likelihood of maintaining collaboration. If correctly executed—with qualified mediators and proper support—it could become a strategic advantage for the Slovenian economy. Jakobčič also emphasized that courts are part of peaceful dispute resolution mechanisms, a role often overlooked.
By the end of the round table, it was generally agreed among participants that at least the first mediation meeting should be mandatory.
The afternoon session was dedicated to workshops led by Dr. Srdjan Šimac and Giulio Zanolla.
Dr. Šimac conducted the workshop “Trust as the Foundation of Successful Mediation: Skills That Make a Difference.” The workshop emphasized that without trust, open communication, willingness to cooperate, and sustainable agreements are not possible. Participants explored the crucial role of the mediator in creating a safe environment in which parties feel heard, respected, and prepared to express their positions honestly.
The program was interactive, combining brief introductory presentations with discussions. Special attention was given to the skills mediators need to gain and maintain trust even in situations of strong emotions and deeply rooted disagreements. Through analyzing challenging situations, participants learned how subtle communication skills, consistent neutrality, and an empathetic approach often make the difference between a deadlock and reaching an agreement. Discussion also highlighted the “small secrets” of successful mediators—subtle yet critical practices, such as how questions are framed, balanced interaction with both parties, and sense of timing required in various processes. The workshop attracted both experienced mediators seeking to deepen and reflect on their practice and newcomers exploring whether mediation could become their profession. In the concluding session, participants emphasized that the insights gained better equipped them for situations where trust is fragile, while enhancing their awareness of their role and responsibilities in the mediation process. The workshop contributed
significantly to professional development, demonstrating the importance of continually nurturing the ability to build trust—a fundamental pillar of any successful mediation.
Giulio Zanolla led the workshop “Mediator’s Mindset”, focusing on how mediators can effectively respond to unexpected challenges in the mediation process. Participants explored how to maintain maximum effectiveness when circumstances deviate sharply from the planned course and create a sense that the entire process is collapsing.
The focus was on the fundamentals of effective mediation thinking and strategies for managing extremely demanding situations. The program included analysis of real case studies, exchange of experiences, and group reflection. Participants learned strategies that go beyond merely overcoming deadlocks, emphasizing that success in such circumstances depends not only on technical skills but primarily on a mediator’s ability to understand and apply the core principles of mediation as guiding points.
Participants examined how the principles of neutrality, transparency, and active listening can guide navigation through unexpected developments that often create tension or even threaten the continuation of the process. The workshop was aimed primarily at experienced mediators seeking to deepen their practice and prepare for situations where traditional skills may not suffice. In the conclusion, participants noted that they had gained new insights on how to remain focused, calm, and effective even during unexpected complications, maintaining a space for trust and the possibility of agreement. This contributed significantly to the development of advanced competencies, enabling mediators to handle unpredictable challenges with greater confidence and flexibility.
The final part of the conference addressed the role of lawyers in mediation, conducted in a dynamic and occasionally humorous style, which enriched the highly professional discussions and offered an engaging and energetic conclusion to the conference. The round table “Lawyers and Mediation – Opportunity or Challenge for the Profession?” was chaired by the experienced Janez Starman. Participants included Mag. Luka Vižintin, Blažo Nedić, LL.M, Petar Petrić, and Andrej Razdrih.
Mag. Vižintin approached the topic systematically, dividing lawyers’ attitudes toward mediation into three groups. The first group is highly familiar with mediation, supportive of it, and seeks to resolve their clients’ disputes through mediation whenever possible. These lawyers are key allies in promoting peaceful dispute resolution. The second group comprises “neutral” lawyers, who are not well-acquainted with mediation but are not opponents, representing the largest group to target for promoting mediation. The third group includes lawyers opposed to mediation, some even perceiving it as a threat. Vižintin illustrated his views with examples from his own practice, emphasizing strict adherence to professional ethics and the core mission of the legal profession—to assist people.
Nedić shared extensive national and international experiences in law and mediation, highlighting the importance of peaceful dispute resolution in legal practice and the future development of the profession, as well as the role of mediation. He stressed international cooperation and experience exchange as drivers for the future of both law and mediation.
Petrić presented experiences from Croatia and discussed the role of artificial intelligence (AI) in the development of both legal and mediation professions. While AI may bring many advantages, it also poses challenges. AI will likely take over much routine legal work, but soft skills will remain the domain of the legal profession. Mediation plays a crucial role here, involving skills in conflict management and communication that AI cannot replace.
Razdrih shared his extensive experience in law and mediation, emphasizing the vital role of mediation in legal practice. Regarding AI, he noted a pessimistic perspective that AI could take over so many tasks that the profession itself might be affected. Nevertheless, he concluded optimistically, stressing that AI cannot replace certain skills—including mediation skills—which represents the future of the legal profession. AI should facilitate routine tasks, while dynamic areas such as dispute management and communication remain in the human domain.
The conference was well attended, with participants from the wider region and various professional backgrounds. The atmosphere was vibrant, as evidenced by lively discussions and laughter during breaks and refreshments. The event successfully combined professional content, enjoyable social interaction, and networking, strengthening ties within the mediation community.
Special thanks go to DMS volunteers, particularly law students from the University of Ljubljana, Faculty of Law, for their assistance in organizing the conference. The Faculty once again demonstrated active support for linking professional development, education, and socially beneficial activities.
