Mirno reševanje mednarodnih sporov je temeljno načelo mednarodnega prava. Temelj ima v Ustanovni listini ZN (2. člen) in v Resoluciji GS ZN 2625 (XXV) o načelih mednarodnega prava v zvezi s prijateljskimi odnosi in sodelovanjem med državami. Izvor tega načela je v prvi haaški mirovni konferenci (1899, Konvencija za mirno reševanje mednarodnih sporov). Druga haaška mirovna konferenca leta 1907 je prinesla še eno konvencijo za mirno reševanje mednarodnih sporov. V okviru pakta Društva narodov je bila ta zavezanost mirnemu reševanju sporov okrepljena z moratorijom na uporabo sile. Obveznost držav, da svoje nesporazume rešijo z miroljubnimi metodami, je dobila dodaten zagon, ko je bila prepoved uporabe sile končno oblikovana v 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov (2. člen; 33. člen). Tudi sodba ICJ iz 27. junij 1986 (Vojaške in paravojaške dejavnosti v Nikaragvi in proti njej, Rec. 1986, str. 145, 290. odstavek) navaja, da morajo strani v vsakem sporu iskati rešitev z mirnimi sredstvi. Na podlagi tega načela 33. člen Ustanovne listine ZN predstavlja neizčrpen seznam mirnih metod za reševanje sporov, vključno s pogajanji, preiskavo, mediacijo, spravo, arbitražo, sodno poravnavo in zatekanjem k regionalnim dogovorom.
V DMS si med drugim prizadevamo tudi za širjenje mirnega reševanja sporov in ozaveščanje pomena civiliziranega upravljanja sporov. Kljub temu, da so civilizirani in mirni načini reševanja sporov (kot je mediacija) sadovi diplomacije, ki so posledica tisočletnih izkušenj, so takšni načini vse bolj uveljavljeni tudi pri sodnem reševanju sporov, kar vnaša dodatno civiliziranost tudi med sodno reševanje pravnih sporov. Da govorimo o pomembni in univerzalni civilizacijski pridobitvi govori, med drugim, tudi VI. poglavje UL OZN. Trenutno smo žal priča temu, da miru nikoli ne smemo podcenjevati, da mir ni samoumeven, da si moramo za mir prizadevati tudi z najmanjšimi dejanji, vsakodnevno, mi vsi, saj to ni domena izključno velikih voditeljev in diplomatov. Med ta dejanja sodi tudi naša odločitev, kako bomo naslovili spor, ki ga imamo. Mir in mirno reševanje sporov je odločitev za prihodnost. Temu pritrjuje tudi zgodovina in njena mnoga pričevanja človeškim tragedijam v raznih in mnogih vojnah človeštva.
Besedilo pripravil Aleksander Jakobčič, podpredsednik DMS.