O izobraževanju mediatorjev v RS

Gordana Ristin

Mediatorka in predavateljica za mediatorje

Višja sodnica svetnica

Višje sodišče v Ljubljani

 

IZOBRAŽEVANJE MEDIATORJEV IN ETIČNI KODEKS

  1. Obstoječe stanje
  2. Stanje v EU in v primerljivih drugih državah
  3. Zaključek

Ad 1.) Obstoječe stanje

Problem izobraževanja mediatorjev[1] lahko razdelimo na:

1.1. Katere vsebine naj vsebuje in koliko naj traja izobraževanje mediatorjev?

  1. Kdo so predavatelji in kdo naj izobražuje predavatelje za mediatorje?
  2. Problem certificiranja mediatorjev

    Ad 1.1.) Vsebina in trajanje izobraževanja mediatorjev

  3. V praksi se je v državah, kjer je mediacija razvita, uveljavil izraz »osnovno izobraževanje«[2] za tisto izobraževanje, ki omogoči kandidatu takšna znanja, da lahko po merilih tistega, ki izvaja izobraževanje, prične z izvajanjem mediacij. Nekateri domači in tuji izvajalci izobraževanj izvajajo splošno izobraževanje, nekateri le specializirano izobraževanje za na primer: mediacijo v družinskih sporih, mediacijo v gospodarskih sporih, delovnih sporih, spori na šolah, inter etnični spori, potrošniški spori, upravni spori, okoljevarstveni spori, spori med oškodovanci in storilci, spori iz predkazenskih postopkov, spori v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih …Za nadaljnje izobraževanje obstaja ustaljeni pojem »nadaljevalno izobraževanje«[3], ki običajno pokriva poglabljanje znanja mediacijskih spretnosti in tehnik ali se omeji na pridobivanje specializiranih znanj, ki so potrebna za določeno vrsto sporov. Običajno tako izobraženi mediatorji, ki imajo tudi dovolj prakse v izvajanju mediacij in so pridobili še dodatna znanja ali imajo diplome s področja psihologije, psihoterapije, sociologije, komunikologije.. in opravijo izobraževanje za predavatelje[4], pa so predavatelji.

    Pri nas tiste organizacije in društva, ki nudimo izobraževanja, nimamo iste sheme izobraževanja. Vsak ponudnik ima različno število ur, za katere šteje, da je nujno potrebnih za pridobitev potrdila, da je nekdo opravil osnovno izobraževanje in da lahko prične mediirati. Vendar so se vsi izvajalci izobraževanja na Dnevih mediacije v Portorožu junija 2007 dogovorili, da so pomembne (minimalne) vsebine  znanja in ne pa število ur (ki pa ne sme biti nižje kot 40). Pri tem je bilo dogovorjeno, da mora vsak izvajalec izobraževanja poskrbeti za praktični pouk igre vlog in treninga za pridobivanje veščin in tehnik mediatorja in vpeljati preizkus znanja. Vsebine pa so formalno opisane v  štirih Priporočilih Sveta Evrope[5].

    Dogovorjene minimalne vsebine izobraževanja za mediatorje so[6]:

  4. osnovna načela in namen mediacije
  5. etika in drža mediatorja
  6. faze mediacijskega postopka
  7. tradicija poravnavanja sporov in mediacija
  8. primernost zadeve, struktura in potek mediacije
  9. pravne podlage za mediacijo
  10. veščine in tehnike komuniciranja in poravnvanja
  11. mediacijske veščine in tehnike
  12. ustrezne število iger vlog in drugih praktičnih vaj
  13. posebnosti družinske mediacije in interes otroka (v izobraževanju za družinsko mediacijo)
  14. strokovnost predavateljev
  15. po izobraževanju mora biti zagotovljen nadzor, mentorstvo in nadaljnje strokovno izobraževanje.

    Ad 1.2.) Predavatelji na izobraževanjih mediatorjev

    Predavatelji morajo opraviti posebno izobraževanje za tovrstne predavatelje in morajo imeti izkušnje z mediiranjem. Le pri posameznih temah lahko sodelujejo strokovnjaki[7]. Tako na primer le mediator lahko pojasni, zakaj in katere vaje so najboljše za pridobivanje veščin in tehnik mediatorja. Vsak izvajalec izobraževanja mediatorjev bi moral imeti seznam predavateljev in njihov strokovni CV.

    Ad 1.3). Problem certificiranja mediatorjev

    Če zakonodajalec z zakonom ne uredi vprašanja certificiranja mediatorjev, nihče nima na podlagi kakšnega predpisa pravice, da bi izdajal spričevala, ki bi omogočala pridobitev naziva » mediator«. Izvajalec izobraževanja lahko da le potrdilo o času ali vsebinah opravljenega izobraževanja in s tem potrdi, da jamči, da je oseba sposobna pričeti mediirati.

    V Republiki Sloveniji je Vlada RS na podlagi razpisa izbrala mediatorje v sporih iz avtorskih in sorodnih pravicah. To tudi pomeni, da vlada ne »certificira mediatorjev«. Sicer tisti, ki organizirajo mediacije in plačujejo  mediatorje imajo sezname mediatorjev[8]. Najprej je Okrožno sodišče v Ljubljani organiziralo izobraževanje mediatorjev, ki so bili na njegovem seznamu. Nato pa so se pojavili različni izobraževalci, ki izvajajo osnovna, nadaljevalna, specialna izobraževanja.

    V določbah  ZARSS (Zakon o aletrnativnem reševanju sodnih sporov) je določeno, da sodišča na podlagi javnega poziva izberejo mediatorje, ki pa morajo ustrezati pogojem iz določbe 8. člena in da je seznam mediatorjev pri ministrstvu za pravosodje:

  16. poslovno sposobna oseba
  17. ni pravnomočno obsojena za KD, ki se preganja po uradni dolžnosti
  18. ima najmanj izobrazbo po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje
  19. je opravil izobraževanje za mediatorje, po programu, ki ga določi minister za pravosodje.

    V Pravilniku o mediatorjih v programu sodišč pa so med drugim predpisane obvezne vsebine izobraževanja, ki mora trajati najmanj 40 ur.  

    Pomembno je povedati, da akademski študi ARS ne pripelje do usposobljenosti za mediatorja. Nikjer v svetu se študij ARS ne konča s podelitvijo »diplome mediator« ali kaj podobnega. V sekciji o akademskem poučevanju mediacij 2. Evropske konference mediatorjev, ki je bila letos v Belfastu[9] , je bilo podano jasno stališče, da naj poteka izobraževanje praktikov – mediatorjev na izobraževanjih (treningih), ki jih izvajajo društva, zveze ali posamezni izvajalci mediacij, razen če posamezne države niso že z zakonom določile takih ustanov. Akadenski študij (procesna vprašanja, etična vprašanja, evaluacije sistemov, vprašanja de lege ferenda…) pa naj poteka na ustreznih fakultetah in sicer na do ali podiplomskih stopnjah.

    V svetu ne obstaja pojem oz. ni inštitucije, ki bi smela mednarodno pravno izdati diplomo »mednarodnega certificiranega mediatorja«. Le posamezna in mednarodna društva, mreže in združenja imajo sezname mediatorjev in dajo potrdila, da je kdo pri njih »certificirani mediator« . Mednarodni inštitut za mediacijo iz Haguea pa je aprila 2007 pričel z idejo o takem certifikatu, ki bi bil veljaven v svetu[10].   Je pa možno pod določenimi pogoji biti na seznamu mediatorjev pri IMI.

    Ad 2.1.) Stanje v pravu EU

    Izobraževanje mediatorjev ni urjeno v pravu EU[11]. Sedaj sprejeta Direktiva EP in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih sporih (Direktiva 2008/52/ES, L 136) pa v členu 4 zahteva od držav članic, da zagotovijo kakovostne mediacije skozi spodbujanje razvoja prostovoljnih kodeksov ravnanja in njihovo spoštovanje s strani.

    Evropska Komisija je 2. julija 2004 objavila nezavezujoči kodeks mediatorjev (European code of Conduct for Mediators), ki vsebuje vsa etična načela iz sedanje direktive, kakor tudi iz drugih menarodnih splošnih aktov, ki urejajo mediacije[12] . Društvo mediatorjev Slovenije je že na ustanovnem sestanku sprejelo svoj etični kodeks in ga dopolnilo na zadnjem občnem zboru.

    Svet Evrope pa je v 4 dokumentih v zvezi s spremljanjem izvajanja 4 priporočil s področja mediacij, podal pričakovana priporočila glede izobraževanj mediatorjev in etičnih kodeksov.

    Ad 2.2.) Stanje v primerljivih državah

    V državah članicah EU ni enotne rešitve glede pravne urejenosti izobraževanja mediatorjev. Večina držav nima tega vprašanja urejeno v zakonu (Nemčija, Francija, Nizozemska, Anglija in Severna Irska, Irska, skandinavske države, Hrvaška, Srbija). Nekatere države, ki pa so v manjšini, pa so to uredili v zakonih (Avstrija, Makedinija[13] ). Čim bolj je mediacija uveljavljena in razvita v neki državi, krajša so (časovno) osnovna izobraževanja mediatorjev.

    Zato se moramo vprašati v Sloveniji, kje smo mi. Vendar je povsod najnižje število ur, ki jih mora kandidat za mediatorja opraviti, 40. Le na Norveškem je za mediatorja v krajevni skupnosti treba, da se izobražuje 2 dni, za mediatorja v družinskih sporih in gospodarskih sporih, kjer je poravnava izvršilni naslov, pa 40. Na Nizozemskem pa štejejo, da je minimalno treba opraviti 8 dnevno izobraževanje[14]. Vendar je treba poudariti, da veliko ponudnikov izobraževanj priredi izobraževanje zahtevam kandidatov[15].

    V ZDA nimajo zakona o izobraževanju mediatorjev. Vendar tam prevladujejo izobraževanja, ki so  40 ur in imajo določene vsebine. Tako je zvezna država  Florida, kjer so mediacije najbolj razvite in imajo najdaljšo tradicijo, sprejela,  da mediatorje »kontrolira« Agencija za ADR, ki deluje je pri Vrhovnem sodišču Floride. Agencija pa je v statutu določila med drugim 40 urno izobraževanje za mediatorje.   

    Ad 3.) Zaključek

    Menim, da je treba še naprej spoštovati dogovor vseh izvajalcev izobraževanj, kar je bilo sprejeto na dnevih mediacije v Portorožu 2007: vsa izobraževanja morajo vsebovati predpisane vsebine, način izobraževanja in opravo izpita. Pri tem nihče izmed izvajalcev ne bo imel izključne pravice izobraževanja na katerem koli področju, ampak bo strokovna in zakonita tekma pokazala, kdo bo izbran.

    V bodoče pa bi zakonodajalec lahko z zakonom uredil, da določena komisija pri Ministrstvu za pravosodje izbira in določa tiste pravna osebe (društva, zasebni in javni zavodi, gospodarske družbe..), ki ponujajo izobraževanje mediatorjev po strokovnih merilih. S tem bi  zakonodajalec tudi  izvršiti dolžnosti iz 4. člena Direktive.

    Vsak, ki ponuja izobraževanja mediatorjev in ki zagotavlja izvajanje mediacije, pa mora sprejeti etični kodeks, mora imeti pritožbeno komisijo in disciplinsko komisijo. Mediatorji, ki ponujajo svoje usluga na trgu, pa morajo biti vključeni v eno izmed obstoječih društev ali organizacij, da s tem sprejmejo etični kodeks.

    Vsak, ki se zanima za mediacijo, naj tudi zahteva tarifo ponudnika mediacije. V zadnjem času so se pojavili ponudniki z nenormalnimi cenami. Društvo mediatorjev Slovenije je sprejelo Tarifo, ki določa najvišje cene mediiranja na uro. Vsako preseganje tega cenika ni etično. 

    V Ljubljani, 1.12.2016

 

[1] Pogosto imenujemo izobraževanje mediatorjev  s tujko »treniranje« in predavatelje »trenerje«.

[2] Osnovni trening ali basic training.

[3] Advanced training.

[4] Train the trainers.

[5] CEPEJ (European Commision for the efficiency of Justice) – gudelines for better implementation of existing recommendation concernig family mediation and mediation in civil matters (CEPEJ(2007)14)..

[6] Povzeto po vodilih CEPEJ za boljšo implementacijo Priporočila o družinski mediaciji in mediaciji v civilnih zadevah.

[7] Tako na primer predavajo lahko profesorji psihoterapije o strukturi osebnosti.

[8] Tako so organizirana sodišča, ki ponujajo brezplačne mediacije, Slovensko zavarovalno združenje, Zavarovalnica Triglav d.d., Gospodarska zbornica.

[9] Enaka stališča so bila podana tudi v sekciji »Izobraževanje mediatorjev« na 1. Evropski konferenci mediatorjev, ki je bila lani v Helsinkih.

[10] Predlagatelji so: Nizozemski inštitut za mediacijo (www.nmi-mediation.nl), Inštitut iz Singapurja (www.siac.org.sg) in American Arbitration Association (www.adr.org). 

[11] Ristin G., Mediacija v pravu EU, Podjetje in delo 6-7/2007, str. 1332.

[12] Več glej Jelen Kosi V., Pravna praksa, št. 5/05, str. 6.

[13] Zanimivo je, da po statističnih podatkih v teh državah nimajo veliko mediacij. Zato svarimo pred preurejenostjo tega podorčja.

[14] International Mediation Institute iz Haguea.

[15] Združenje mediatorjev Sevrne Irske.